Kripto valute in rudarjenje

Današnja objava nima dosti povezave s fotografijami, vendar je področje, ki me v zadnjem času precej vznemirja in si želim zapisati svoje izkušnje s kripto svetom.

Novosti v svetu računalništva so me vedno zanimale, tokrat pa se mi zdi, da sem “sto let za kačami”, da zamujam in to zelo … Obenem se zavedam, da me občutek vara. Ne samo, da nisem prepozna, mislim, da je trenutno celo najboljši čas, saj smo ravno sredi pomembne korekcije pred ponovno rastjo kripto trga.

Prve kriptovalute sem v višini ene svoje plače kupila šele sredi leta 2019 na Kraknu. Na vse skupaj sem skoraj malce pozabila, sploh po razočaranju, ko so se lani marca sredstva razpolovila, … nato pa sem letos opazila, da je bil začetni vložek več kot potrojen in se zato sicer ob nekoliko neposrečenem trenutku parabolične rasti odločila za dodaten vložek. Kljub temu, da na današnji dan, ko to pišem (22. 5. 2021), stanje ni ravno rožnato in v medijih odmevajo šokantni naslovi, ki začetnike še dodatno strašijo pri odločanju za vstop v svet kriptovalut, sem z odločitvijo, da tudi sama stopim na ta vlak, nadvse pomirjena in menim, da lahko na dolgi rok profitiram.

Mogoče bo kdo pogledal z viška, če povem, da dobim številne informacije in mnenja posameznikov, ki se s tem področjem bolj poglobljeno ukvarjajo, preko aplikacije Tik Tok. Brez težav lahko dva najljubša tudi priporočim; in sicer sta to https://www.tiktok.com/@theblockchainboy ter https://www.tiktok.com/@cryptowendyo. Na Youtube-u sledim našemu Andreju Bohincu, ki se sicer ukvarja tudi z dnevnim trgovanjem, kar pa me v tem trenutku predvsem zaradi pomanjkanja znanja ne zanima. Pravzprav se temu zavestno izogibam, ker se zavedam, da je več možnosti, da s trgovanjem denar izgubim. Sledim pa mu, ker je pri objavah konsistenten in vsakič pove tudi pomembne informacije in dogodke, ki so vplivali na stanje kripto trga v zadnjih 24-ih urah.

Kje naj kupim kriptovalute?

Kje torej sama kupujem kriptovalute? Nikakor ne na eToru! Ta platforma kljub svoji priljubljenosti ne ponuja pravega nakupa kriptovalut, ampak zgolj možnost trgovanja. Namesto tega imam odprte račune na štirih menjalnicah. Za večje količine kovancev pa si nameravam v prihodnje kupiti hardware denarnico, da jih premaknem iz menjalnice “na varno”.

Poleg menjalnice kriptovalut Kraken, ki je dostopna samo preko spleta in običajno ponuja manjše število bolj preverjenih kriptovalut, vlagam v bolj tvegane projekte še na Binancah, KuCoin-u ter Gate.io – vse tri so dostopne tudi preko mobilnih aplikacij. Za popolne začetnike je lahko proces prijave nekoliko kaotičen, saj je veliko varnostnih “ukrepov”, od zapletenih gesel, Google Avtentikatorja (ki ga je prav tako potrebno namestiti na pametni telefon), do nalaganja skenov svojih osebnih dokumentov, itd. … Kdor si vzame čas in sledi procesu korak po korak, pa tudi ne bi smelo biti prehudo. Nenazadnje obstaja kar precej video vodičev tudi na Youtube-u. Lahko pa se marsikateri korak preskoči, vendar je potem treba razumeti, da je račun slabše zavarovan.

Kaj pa rudarjenje?

Za konec bi omenila še možnost rudarjenja. Nikakor ne govorim o rudarjenju Bitcoina in drugih “velikih” kriptovalut, saj za to običajni računalniki ne pridejo v poštev. Pred kratkim pa sem naletela na zanimiv projekt (ki tudi ni tako zelo nov, saj je mnogo uporabnikov, tudi Slovencev, zraven že več kot 2 leti). Gre za projekt Pi Network, ki je nova digitalna valuta, razvili pa so jo doktorji znanosti s Stanforda in ima že več kot 14 milijonov članov po vsem svetu. Svoje Pi-je lahko tudi sami rudarite kar na pametnem telefonu. Na telefon si enostavno naložite aplikacijo https://minepi.com. Ker je rudarjenje trenutno možno le preko povabila, lahko uporabite moje uporabniško ime (U2minewithme). Seveda lahko kasneje tudi sami povabite svoje prijatelje k rudarjenju. Ustvarjalci obljubljajo, da proces ne obemenjuje baterije in dodatno troši zmogljivosti telefona. Trenutno ni nobene garancije, da nam bodo ti Pi-ji prinesli kakšen omembe vreden znesek, vendar dodaten “trnek” v vodi zagotovo ne more škoditi 🙂

Ker je v tej objavi nekaj affiliate povezav in bom v primeru vaše prijave preko njih prejemala drobcene provizije (nikakor ne vam v škodo – to namreč ponujajo menjalnice same), sem vam na voljo tudi za dodatna vprašanja. Pišete mi lahko na info@jrp-studio.com. Če bo v moji moči, vam bom z veseljem pomagala.

Nasvet prijatelju (posodobljeno 2021)

Nekaj časa nazaj me je kontaktiral prijatelj, odličen fotograf, ki pa nikakor ni našel načina, kako se lotiti stock fotografije, čeprav me je prav on spoznal z njo.

Napisala sem mu tale mail:

Po vrstnem redu so te agencije najbolj donosne; za začetek priporočam Shutterstock in Adobe Stock.
http://submit.shutterstock.com
https://contributor.stock.adobe.com

Vsako fotko, ki jo pripraviš za upload, obvezno opremi s keywordi, naslovom in opisom (v meniju Photoshopa File – File Info). To lahko še lažje narediš tudi v Lightroomu (metadata, keywords, …). Potem moraš na večini agencij posebej samo še kategorije označiti in dodati model release – če jih fotka rabi.

Keywordow ni treba, da si sam zmišljuješ – uporabiš lahko orodje od shutterstocka, kjer skopiraš ključne besede od podobnih fotografij – http://submit.shutterstock.com/portfolio/suggestions.mhtml (deluje šele, ko se prijaviš) – ZELO enostavno!

Drugače pa … sej veš, kaj je najtežje – LOTITI SE! Sploh ni važno, na kateri agenciji, na kakšen način, kakšne fotke … važno, da se lotiš. Itak da se boš na začetku lovil, ker ima vsak svoje fore, ampak ko enkrat poštekaš, ni težko.

Če boš potreboval še kak nasvet, pa kar sporoči.

O mojih izkušnjah v stock svetu (iz 2011)

Odločila sem se, da napišem blog, ki bo mogoče spodbudil kakšnega ljubiteljskega fotografa, da preizkusi svoje znanje, srečo in potrpežljivost v stock fotografiji.

Sama sem se začela ukvarjati s fotografijo zgolj ljubiteljsko. Decembra 2008 sem kupila svoj prvi digitalni zrcalno-refleksni fotoaparat. Ker nisem imela nobenih izkušenj niti znanja, sem se po nekem čudnem naključju odločila, da pošljem nekaj fotografij na spletno agencijo iStock. Slišala sem namreč, da sprejmejo zgolj fotografije, ki ustrezajo vsem tehničnim zahtevam (vse je navedeno na spletnih straneh teh agencij). Seveda sem obenem raziskovala osnove fotografiranja s pomočjo knjig ter virov na internetu. Po dobrih dveh mesecih so začeli sprejemati moje prve fotografije. Veselje je bilo nepopisno. Vsaka sprejeta fotografija je bila zame potrditev.
Če danes pogledam nazaj, lahko rečem, da sem nadvse zadovoljna, da nisem začela objavljati svojih fotografij na e-fotografiji ali kakšnem fotografskem forumu. Saj ne, da tam ne bi dobila napotkov. Problem je v tem, ker je tam preveč različnih mnenj, večinoma subjektivnih, pa tudi veliko nekonstruktivne kritike. Pri iStocku je bilo vse enostavno. Preveč šuma? Ni ostrine? Napačna nastavitev beline? Slaba kompozicija? Kar je bilo narobe, to so mi ob zavrnitvi fotografije tudi sporočili.

Po kakšnem mesecu uspešnega nalaganja fotografij so se apetiti seveda povečali. Začela sem čakati svoj prvi download, ki ga pa ni in ni bilo. Kljub nasvetu kolega, da je absolutno najbolje biti ekskluziven (čeprav on v tistem času še ni bil) – to pomeni, da prodajaš fotografije izključno preko ene agencije – sem se odločila, da poskusim še drugje. Fotografije, ki so bile na iStocku že sprejete, sem tako poslala še na Shutterstock, Dreamstime in Fotolio. Že prvi dan po sprejetju so se na Shutterstocku zgodili prvi downloadi. Magičnih sedem.

Ob tem sem seveda dobila še večjo motivacijo in začela še več fotografirati ter preizkušati meje – do kje lahko grem, da je fotografija še sprejeta. Ob tem sem se zelo spontano učila predvsem tehnike fotografiranja in obdelave. Večina fotografov – ki večinoma ne prodajajo svojih fotografij na stockih – žal meni, da agencije zavirajo kreativnost in umetniško izražanje. Pa vendar … kar sem se med drugim naučila v času ukvarjanja s fotografijo, je tudi to, da fotografija, ki je zgolj neostra, pretemna in polna šuma  še ni umetniška 🙂

Če nadaljujem svojo zgodbo…  Do danes sem na vseh agencijah (poleg že naštetih sem se prijavila še na 123rf ter BigStockPhoto, vendar pa ti dve agenciji zame nista niti približno tako donosni kot ostale) prodala 14.000 fotografij. Ker od večine prodanih fotografij dobim zgolj par deset centov dolarjev, to ni denar, od katerega bi lahko živela, še manj obogatela. Sem si pa lahko zato privoščila marsikateri nov objektiv, bliskavico, stojalo, platno in ostalo fotografsko opremo.

Naj povem še, da se ne ukvarjam zgolj s stock fotografijo. Rada se lotim pravzaprav skoraj vsakega izziva. Podobno kot tudi pri ostalih stvareh v življenju se nočem omejevati, zato vedno iščem nove ideje, nove poti, nove ljudi, nove zorne kote, nove načine osvetlive ter postprodukcijske obdelave.

Nekaj povezav do spletnih strani agencij, kjer se lahko prijavite kot fotografi:
Shutterstock (po mojih izkušnjah daleč najbolj donosna agencija)
Dreamstime
Fotolia
iStock
123RF
BigStockPhoto

Če koga zanima kaj več glede prijave na stock agencije, naj se brez oklevanja obrne name in mu bom po svojih najboljšim močeh z veseljem pomagala.

Začetno navdušenje (iz 2009)

Fotografija zaseda vedno bolj pomembno vlogo tako na mojem delovnem mestu kot tudi v prostem času. V pol leta, koliko časa imam svoj fotoaparat, sem precej napredovala. Hkrati se skoraj ob vsakem fotografiranju naučim nečesa novega.
Ves ta čas pa objavljam fotke tudi na stock agencijah. V začetku je bil procent zavrnjenih fotografij dokaj visok, v zadnjem času pa se bliža ničli. Stock fotografija v večini primerov nima prav veliko skupnega z umetniško fotografijo. Gre v bistvu za potrošni material. Že dejstvo, da je fotografija lahko zavrnjena, če nima tržne vrednosti, veliko pove. No, sama se ne obremenjujem prav veliko s tem. Svoje fotografije imam trenutno objavljene na treh agencijah – iStock, Fotolia in Shutterstock. Slednji je najbolj dobičkonosen 🙂 Pa tudi komunikacija poteka najhitreje.
Kar je še posebej zanimivo, pa je kriterij, ki se med agencijami izjemno razlikuje. V svojem portfoliu imam namreč precej fotografij, ki so bile pri eni agenciji zavrnjene, na drugi pa se najbolje prodajajo. Tak primer je tale mp3-player:


Na iStocku so ga zavrnili, na Shutterstocku pa se redno prodaja že dva meseca. Prav neverjetno. Podobno je s tema dvema fotografijama na iStocku, ki so ju zavrnili na Shutterstocku:


V dveh mesecih sem pri vseh treh agencijah celo nekaj malega zaslužila. S tem sem zadovoljna, saj mi je primarno pomembno pridobiti čim več izkušenj s fotografiranjem, hkrati dobim na agenciji vsaj nek feedback – prvič, ko je fotografija sprejeta (ali ne) in drugič, ko se prodaja (ali ne).

Predvsem Shutterstock ima možnost vpisa novih fotografov preko nekoga, ki ja že včlanjen. Jaz sem bila zelo vesela, ko sem dobila na netu povezavo, sicer se sploh nisem mogla niti znala vpisati. Za zahvalo ima on sedaj od vsake moje prodane fotke en majhen drobiž (4 cente od vsake fotke prvi dve leti od vpisa).
Tokrat bom to povezavo objavila jaz, tako da se lahko še kdo vpiše.
Shutterstock: http://submit.shutterstock.com/?ref=358540